Kam izginjajo barve?

Vse bolj in bolj opažam nov zanimiv trend – svet okoli nas postaja monoton. Barvita oblačila, avtomobili in celo igrače se zdaj pogosto prodajajo v nevtralnih in pastelnih tonih. Kam so izginile žive, energične barve in kaj pomeni ta premik k manj barvitim izborom za nas, predvsem pa za otroke?

Eden od glavnih razlogov za to spremembo je vse večja priljubljenost minimalizma, ki poudarja preprostost. Ljudje se vse bolj nagibajo k umirjenim, manj opaznim barvam, ki naj bi ustvarjale občutek miru in harmonije. Riccardo Falcinelli, italijanski oblikovalec in avtor knjige Chromorama, ki velja za biblijo o zgodovini barv, meni, da je glavni razlog za premik proti želji po tišini pred »vizualnim hrupom« – navalom trženja, ki se bori za našo pozornost prek embalaže, panojev in zaslonov. »Barvit svet ni več nekaj novega. Je nekaj komercialnega,« pravi.

Medtem ko lahko ta trend prinaša določene estetske in psihološke prednosti za odrasle, pa je pomembno razmisliti o vplivu teh sprememb na otroke, saj ravno barve igrajo ključno vlogo v otrokovem razvoju. Že od malih nog otroci preko barv spoznavajo svet okoli sebe. Čez čas jih začnejo uporabljati v risbah in z njimi izrazijo čustva, strahove ali sanje. Skozi njih se naučijo komunicirati in izražati svojo individualnost. Žive barve, kot so rdeča, rumena in modra, delujejo na višjih frekvencah, ki bolj stimulirajo otrokovo zaznavanje in spodbujajo radovednost ter kreativnost. Prav tako pa imajo barve tudi neposreden vpliv na razpoloženje.

Kljub temu pa se zdi, da se vse bolj izogibamo barvitim izborom. To je lahko posledica želje po umirjenem okolju ali pa preprosto trend, ki ga narekuje moda in industrija. Vendar pa je pomembno, da ne pozabimo na vrednost barv, predvsem pri izbiri igrač in okolja za otroke.

Če želimo, da naši otroci rastejo v svetu, ki je poln življenja in kreativnosti, moramo znova odkriti vrednost barv. To lahko storimo z izbiro barvitih igrač, oblačil in okolij, ki spodbujajo otrokovo raziskovanje in razvoj.

“Barve naše vsakdanje. Brez njih bi bilo življenje enolično, pusto – da, brezbarvno.”

Julia Doria